Svet se že od pradavnine spreminja v korakih. Vsake toliko časa se pojavi izum ali novost, ki spremeni življenje ljudi in jim pomaga k večji blaginji. Če je bil to v pradavnini izum kolesa, v srednjem veku pojav tiska, v industrijski dobi devetnajstega stoletja parni stroj in v dvajsetem stoletju elektrika in elektronika, so to v zadnjem času prav gotovo informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT). IKT nedvomno spreminjajo svet in družbo bolj kot vse predhodne industrijske revolucije. Pojav interneta kot praktičnega vidika IKT je udaril enega najmočnejših pečatov na družbo današnjega časa.
Danes si brez IKT težko zamislimo katerokoli gospodarsko panogo ali področje človekovega udejstvovanja in ustvarjanja. Brez IKT bi se ustavil promet, proizvodnja in distribucija energije, propadle bi cele veje gospodarstva, zamrla bi bančništvo in zavarovalništvo, zdravstvo bi se vrnilo na stanje izpred petdesetih let, izobraževanje in ustvarjanje novih znanj bi drastično upadlo. Upravičeno lahko rečemo, da so postale IKT infrastruktura vseh ostalih infrastruktur.
Pomen IKT je nedvomno velik, kar zgovorno kažejo številke. Izsledki raziskav so namreč pokazali, da je 40% rasti produktivnosti v EU posledica IKT sektorja, v katerem je zaposlenih 6.6 milijonov Evropejcev. Prihranke, ki jih lahko dosežemo z IKT ilustrira primer javnih naročil, kjer lahko uporaba IKT zniža stroške in izboljša učinkovitost ter odpravi ovire pri izvajanju javnih naročil, kar znese 16% BDP. Obsežnost uporabe dela IKT pa najbolje prikazuje podatek, po katerem se promet na svetovnem spletu vsako leto poveča za 60%.
Pospešena uporaba IKT nima zgolj pozitivnih učinkov na gospodarstvo in ekonomski razvoj, temveč ima učinek na družbo kot celoto, saj dviguje kakovost življenja z dostopnostjo do informacij, možnostjo pregleda širokega spektra vsebin in s storitvami, ki jih je mogoče opravljati na daljavo ob kateremkoli času.
Spodbudno je tudi opažanje, da se informacijska družba širi, saj generacija mladostnikov zelo intenzivno uporablja svetovni splet in storitve, ki jih ponuja. Delovno aktivna populacija pa čedalje več uporablja IKT pri svojem vsakdanjem delu. Znanje in veščine s področja IKT tako odpirajo nove možnosti za delo in izobraževanje. Poleg tega pa je razveseljivo dejstvo, da se tudi starejši in upokojenci želijo aktivneje vključiti med uporabnike storitev informacijske družbe. Nenazadnje so IKT tudi del našega prostega časa in interesnih sfer, saj so npr. socialna omrežja omrežila množice uporabnikov spleta in tako postala pravi družbeni fenomen, katerega posledice in učinke bomo šele prepoznali v prihodnjih letih.
Smo torej informacijska družba, ki raste in se razvija, kar obenem pomeni tudi dolžnost in obvezo institucij, zadolženih za kreiranje politik in usmerjanje strateškega razvoja informacijske družbe, da v njih zagotovijo vsem državljanom storitve informacijske družbe, ki so kos izzivom razvoja informacijskih tehnologij ter storitev, ki iz njih izhajajo.
Na Ministrstvu za visoko šolstvo v Direktoratu za informacijsko družbo smo zato zastavili naslednje prioritete, ki spodbujajo razvoj informacijske družbe in s katerimi želimo pokriti naštete izzive.
Področje vključujoče informacijske družbe je zelo pomembno prioritetno področje, kateremu je EU namenila sporočilo Evropske komisije. Ta prioriteta obsega odpravljanje digitalne ločnice, povečanje digitalne pismenosti, zagotovitev dostopnosti do e-storitev in e-vsebin in razvoj mehanizmov za vključevanje vseh uporabnikov, vključno z ranljivimi in zapostavljenimi skupinami. Kot primer smo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo izdelali e-gradivo Korak v družbo znanja, ki je namenjeno usposabljanju državljanov za informacijsko družbo. E-gradivo je objavljeno na spletnih straneh www.informacijskadruzba.si in je brezplačno na voljo državljanom za samoizobraževanje. V nadaljevanju pa se bomo posvetili spodbujanju vključevanja upokojencev in invalidov z namenskimi razpisi za računalniško opismenjevanje glede uporabe e-storitev.
Pri uporabi storitev informacijske družbe se moramo posvečati tudi vidikom varnosti in zasebnosti, o katerih so uporabniki nemalokrat premalo osveščeni. Zato se naslednje prioritetno področje usmerja na vidike varnosti, zasebnosti in zaupanja pri uporabi IKT. Na tem področju je pred nami kar nekaj izzivov, kot so varnost informacijskih sistemov, kibernetski kriminal, zaščita kritične informacijske infrastrukture, varstvo avtorskih pravic in osveščanje uporabnikov o vidikih zasebnosti in varstva osebnih podatkov.
Vlaganje v področje raziskav in razvoja spodbujajo številne EU in nacionalne strategije od Lizbonske strategije, EU Strategije informacijske družbe i2010 do nacionalne Strategije razvoja informacijske družbe v Republiki Sloveniji (si2010). Na tem prednostnem področju želimo spodbuditi vlaganje v raziskave in razvoj na področju IKT ter združiti do sedaj razdrobljeno področje investicij v raziskave in razvoj v IKT na nacionalni ravni. Poleg tega želimo zagotoviti čim boljši prenos znanja iz področja raziskav do uporabe.
Razvoj enotnega informacijske prostora je pomembno prioritetno področje, na katerem želimo spodbujati horizontalne projekte IKT, kot so spodbujanje razvoja e-poslovanja, zagotavljanje boljših javnih storitev, razvoj medoperabilnih integriranih storitev, RFID (radio frekvenčna identifikacijska tehnologija), podpirati razvoj odprte kode in uporabo odprtih standardov, izvajati skrb za pravic potrošnikov. Izredno pomembno je področje prihodnjega razvoja in upravljanja interneta in izvedba s tem povezanih koordinativnih aktivnosti na nacionalni ravni. Ne nazadnje je za pospešen razvoj informacijske družbe pomemben usklajen razvoj skupnih politik in zakonodaje s področja informacijske družbe in vzpostavitev strateškega sveta za informacijsko družbo.
V zadnjem času se odpira čedalje bolj pomembno področje energetske učinkovitosti IKT in s tem posredno povezano področje varstva okolja in znižanje emisij pri uporabi IKT. Tudi to področje bo zajeto kot nova razvojna prioriteta na področju IKT.
Informacijske družbe seveda ni mogoče graditi brez ustrezne komunikacijske infrastrukture. Svetovni splet postaja sredstvo za izvajanje osnovnih človekovih pravic, kot sta pravica do obveščenosti in svoboda izražanja. Zato si prizadevamo, da bi vsem državljanom omogočili enakopraven dostop do širokopasovnega interneta, in jim s zagotovili enakopravno delo, učenje in izmenjavo informacij. Predvsem je gradnja odprtih širokopasovnih omrežij s pomočjo evropskih strukturnih sredstev pomembna na podeželju, kjer je sicer komercialni interes ponudnikov javnih komunikacijskih omrežij manjši ali pa ga sploh ni.
Eden od najpomembnejših in hkrati najbolj omejenih naravnih virov za gradnjo širokopasovnih omrežij je vsekakor radiofrekvenčni spekter. Zato moramo poskrbeti za njegovo učinkovito uporabo. V ta namen potekajo obsežne aktivnosti za digitalizacijo prenosa informacij. Najpomembnejša je digitalizacija prenosa in razširjanja televizijskih vsebin in izklop analognih televizijskih oddajnikov. Na ta način bomo pridobili precejšen delež radiofrekvenčnega spektra (digitalno dividendo), ki ga bo uporabljala industrija za nove elektronske komunikacijske storitve, s katerimi bo še povečala informatizacijo družbe in hkrati odprla možnost za nove donosne gospodarske panoge.
Na področju informacijske družbe je izzivov veliko, zato bomo v prihodnje skrbeli za pospešen razvoj tega področja in zagotavljanje informacijske družbe, ki gre v korak z družbo znanja.
Nikolaj Simič
generalni direktor Direktorata za informacijsko družbo