|
Prvi evropski teden e-veščin |
|
Prvi evropski teden e-veščin poteka od 1. do 5. marca 2010. Gre za kampanjo Evropske komisije in je namenjen povečanju zavedanja o pomenu e-veščin, ki so temeljne za razvoj inovacij, produktivnosti in zaposljivosti. Znanje, veščine in sposobnosti so osrednji kapital, e-veščine pa ključne v okviru vseživljenjskega učenja. Prehod v informacijsko družbo vnaša v sodobni svet in življenje posameznika korenite spremembe in sicer pri načinu dela, pri pridobivanju usposobljenosti in izobrazbe ter zaposlovanju. Informacijska pismenost je na različnih ravneh predpogoj za vključevanje in sodelovanje v informacijski družbi in za zmanjševanje digitalnega razkoraka.
Uradna otvoritev evropskega tedna e-veščin je bila 2. marca 2010 s konferenco The European e-skills Week v Hannovru. Zaključni dogodek pa bo v Bruslju, 5. marca 2010. Slovenija se z dogodkom Dan informacijske pismenosti, ki ga 3. marca 2010 pripravlja Ekonomsko poslovna fakulteta v Mariboru, pridružuje aktivnostim, ki v okviru kampanje potekajo v več kot petintridesetih državah po vsej Evropi. Temeljno sporočilo kampanje je pomembnost prispevka informacijsko komunikacijskih tehnologij h gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest. Skladno s tem je kampanja namenjena informiranju študentov, mladih strokovnjakov ter majhnih in srednje velikih podjetij o širokih možnostih zaposlovanja, povezanega z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo.
Slovenija si v okviru razvoja informacijske družbe prizadeva za izpolnjevanje politik in sistemov, ki spodbujajo razvoj e-veščin in vseživljenjsko učenje. Ta usmeritev je podlaga številnim projektom, še zlasti je Slovenija aktivna pri vključevanju starejših prebivalcev in ljudi s posebnimi potrebami, kjer se že izvajajo in se bodo tudi v bodoče programi za računalniško opismenjevanje. Med pomembnejše strateške usmeritve MVZT sodijo spodbujanje razvoja informacijske družbe, spodbujanje razvoja čim širše uporabe elektronskih storitev in izrabe prednosti, ki jih informacijska družba omogoča. V okviru teh usmeritev smo na MVZT pripravili e-gradivo Korak v družbo znanja, namenjeno odpravljanju digitalnega razkoraka in povečanju usposobljenosti potencialnih uporabnikov storitev informacijske družbe.
|
|
|
Mnenje k Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo (ZIS-C) |
|
Čeprav Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 - ZEPT-UPB2) s področja, ki ga ureja, izrecno izključuje področje iger na srečo (skladno z Direktivo 2000/31/ES), je potrebno opozorili, da ZIS-C na tem specialnem področju v pravni red vnaša možnosti omejevanja svobode interneta. Omejevanje svobode interneta pa je neposredno povezano z omejevanjem svobode izražanja kot ustavno zajamčene pravice. Zato mora biti tudi z vidika uporabnikov interneta vsak poseg v svobodo interneta (in s tem svobodo izražanja) po našem mnenju sorazmeren skladno z ustavno ureditvijo.
V zvezi z novimi zakonskimi obveznostmi ter možnimi ukrepi, ki jih v zvezi s spletnimi igrami na srečo lahko izreka pristojni inšpektor ponudniku storitve informacijske družbe, in sicer glede omejitve dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, je hkrati treba pojasniti, da v splošnem pogoje za zagotavljanje javnih komunikacijskih omrežij in storitev, s tem pa tudi obveznosti operaterjev omrežij in izvajalcev storitev (ne glede na drugače uporabljeno terminologijo v tem zakonu) določa sistemski Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/2007 – uradno prečiščeno besedilo in št. 110/2009). Pri tem so sorazmernost ter jasnost in določnost naloženih ukrepov pomembna načela te sistemske ureditve tudi z vidika svobodne gospodarske pobude.
Obveznosti iz spremenjenega 6. člena (4. člen ZIS-C), predvsem pa tudi možni ukrepi inšpektorja iz novega devetega odstavka spremenjenega 107. člena (33. člen ZIS-C) se vsebinsko torej lahko nanašajo tudi na operaterje omrežij in izvajalce storitev v smislu Zakona o elektronskih komunikacijah. Pri izvajanju navedenih določb v praksi bo po našem mnenju treba upoštevati načelo sorazmernosti, vključno s potrebo po jasnosti in določnosti izrečenih ukrepov. Jasnost in določnost sta v navedenih primerih hkrati v tesni povezavi s tehnično tehnološkimi možnostmi, kar pa lahko vpliva tudi na izvršljivost izrečenih ukrepov.
Glede na vse navedeno menimo, da bi bilo v praksi obveznosti glede omejevanja dostopa do spletnih iger na srečo iz spremenjenega 6. člena Zakona o igrah na srečo, predvsem pa tudi morebitne ukrepe pristojnega inšpektorja na podlagi novega devetega odstavka spremenjenega 107. člena dejansko mogoče uporabljati le zoper tiste ponudnike storitev dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, prek katerih se je mogoče udeležiti spletnih iger na srečo, ki so v pogodbenem odnosu s prireditelji iger na srečo.
|
 |
|
|
|
|
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>
|
| Rezultati 1 - 3 od 34 |
Domov
Kontakt
Iskanje
Korak v družbo znanja.